pohȋštvọ n. 1) das Hausgeräth, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., C., Trub.-Mik., Ravn., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) das Hauswesen, pohištvo ravnati, Dalm.; — das Hausvermögen, ogr.-Valj. (Rad); k pohištvu spadajo tudi hrami, travniki, logovi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Behausung, Dalm.; pri svojem pohištvu imeti za vsacega berača pripravljen dar, Npes.-K.; — das Wohngebäude, Meg., Dict., Cig., Jan., Danj.-Mik.; izmed drevja se vidijo bela pohištva, LjZv.