pókoj -kǫ́ja, m. 1) die Ruhe, die Rast; ne najti pokoja, keine Ruhe finden, unstet sein, Cig.; grobni p., die Grabesruhe; Bog mu daj večni mir in pokoj! Gott gebe ihm die ewige Ruhe! — pri pokoju biti, gestorben sein, C.; — 2) der Ruhestand, der Pensionsstand, Cig., nk.; v p. iti, nk.; — tudi: pokòj, -kǫ́ja. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek