polastíti se -ím se, vb. pf. 1) p. se česa, sich einer Sache bemächtigen, sich etwas aneignen, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.; p. se koga, sich an einen machen, Cig.; — 2) znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti (= nisem vas mogel takoj spoznati), Erj. (Torb.).