poslȗšək -ška, m. 1) die Audienz, C.; — 2) pl. posluški, das Erhorchte, C.; na posluške hoditi, aufs Horchen ausgehen, Fr.-C.; posluške utepati, horchen, Zora, Jurč.; sapo je na-se vlekel ter utepal posluške, LjZv.; — das Getratsche: posluške pobirati, vzhŠt.-C.
Dostopnost
Dostopnost