pošíniti -šȋnem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.-Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci-Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.-C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.