povòd -vǫ́da, m. 1) = povodec, nk.; pasji p., die Hundskoppel, Cig.; — 2) der Beweggrund, die Veranlassung, (tudi: póvod, -vǫ́da), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; (rus., češ).



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek