pregovoríti -ím, vb. pf. 1) widersprechen: vse mu pregovori, er widerspricht ihm in allem, Mur.; — 2) überreden, bereden; ne da se p.; — 3) durch Sprechen das Schweigen brechen, zu sprechen anfangen; Eva kačo zagleda, kača pregovori, Valj. (Rad); nisem besedice pregovoril, Z. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek