pregrẹšíti -ím, vb. pf. sündigen, eine Sünde begehen; vari se, da kaj ne pregrešiš! Dalm.; kaj sem pregrešil tvojemu očetu? Dalm.; p. iz človeške slabosti, Jsvkr.; — p. epigram, ein Epigramm verbrechen, Zv.; — (p. zapoved, das Gebot übertreten, vzhŠt.-Valj. [Vest.]); — (nav.) p. se, sich versündigen, moralisch fehlen; s čim sem se pregrešil? was habe ich verbrochen? p. se zoper zapoved božjo; p. se nad kom, sich an jemandem versündigen; p. se komu, sich gegen jemanden versündigen, Ravn.-Valj. (Rad); Bogu se p., Jsvkr.; — einen Diätfehler begehen, C.
Dostopnost
Dostopnost