prekíniti -kȋnem, vb. pf. 1) unterbrechen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); zid p., Levst. (Cest.); besedo p., Vrt.; prekinjena vožnja, DZ.; — 2) stürzen, C.; — abbringen, aufheben, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek