prelę́či -lę̑žem, vb. pf. 1) sich anders legen, M.; tudi: p. se, Svet. (Rok.); — prelegel si je, er hat einen Ausweg gefunden, Svet. (Rok.); ne morem si drugače p., Levst. (Beč.); — 2) nachlassen (o bolezni), C.; preleže mi, preleglo mi je, es wird mir leichter, es geht mir besser, C., Z., Svet. (Rok.).