preslẹ̑dək -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.-M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).