preslíšati -slȋšim, vb. pf. 1) das Hören ertragen, Cig.; Boben zdaj mu zaropoče, Da preslišat' ni mogoče, Npes.-K.; kako bi mogel človek vse to preslišati! Ljub.; veliko žalega p., viel Kränkendes hören müssen, Z.; — 2) falsch oder gar nicht hören, überhören, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemandem etwas hingehen lassen, Krelj; drugemu ene same besede neče preslišati, Trub.; — 3) zu hören anfangen, die Taubheit verlieren, Z.; Jezus migne, in glušec je preslišal, Ravn.; — 4) einvernehmen, verhören, Svet. (Rok.); p. in soditi koga, Jsvkr.
Dostopnost
Dostopnost