prestáti I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).
Dostopnost
Dostopnost