pretę́žati -tę̑žam, vb. pf. 1) zu sehr beladen, Cig., M.; nikogar pretežati in nikomur naprej pomagati, rok. iz 15. stol.; — 2) lästig werden; Bog je takovo dobro, koje nikdar ne preteža, kajk.-Valj. (Rad). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek