príčən -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.-Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.-Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.-Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc-Erj. (Torb.), Z.
Dostopnost
Dostopnost