pričẹ̑njati -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek