prigovȃrjati -am, vb. impf. 1) zureden: p. komu; — 2) p. komu, čemu, Einrede thun, bemängeln, beanständen, Dol.-Cig., Jan., Zora; vsaki stvari prigovarja, BlKr., M.; koji prigovarja kojemu svetcu, prigovarja i meni, kajk.-Valj. (Rad); ako betežnik umre, prigovarjajo vračitelju, da ni pomogel, kajk.-Valj. (Rad).
Dostopnost
Dostopnost