prisǫ́diti -im, vb. pf. durch einen Ausspruch zuerkennen, zusprechen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.), nk.; p. komu dedino, Cig.; globo p., DZ.; prisojena pravica, Z.; — jaz mu ne bi bil prisodil toliko let, ich hätte ihn nicht für so alt gehalten, Z.; temu bolniku ne prisodim več dveh dni življenja, Z.; — zumuthen, Cig.; — prisojen, vom Schicksal beschieden, Str. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek