pristȃva f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.-Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa (n. pr. pridelka) malo Notr.-Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus (math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).