prvobítən -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. (LjZv.); prvobȋtni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek