pȗnca f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); prim.it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek