• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razlǫ́čən -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek