Tipkovnice
razpę́tje n. 1) das Ausspannen; die Kreuzigung, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Wagehalte: roki držati v razpetju, Telov.; — 3) razpetjè, das Crucifix, M., vzhŠt.
Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost