rę̑d -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).