sẹ́nčiti sẹ̑nčim, vb. impf. 1) beschatten, überschatten, Mur., Cig., Jan.; — 2) = s. se: Abraham je senčil pod drevesom pri vratih, Ravn.; — 3) s. se, den Schatten genießen, im Schatten ruhen, Cig., Jan.; ptice se senčijo, Slom.-C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek