skúhati -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — (fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
Dostopnost
Dostopnost