smr̀t smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
Dostopnost
Dostopnost