spásti -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) (stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).