srẹ̑p srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.-M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.-Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci-Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.-Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj-M.
Dostopnost
Dostopnost