stalíšče n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.-C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.-Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.-C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.