stóčiti -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek