stolováti -ȗjem, vb. impf. residieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — seinen Hauptsitz haben: kraj, kjer stoluje okrajno sodišče, poglavarstvo, der Sitz des Bezirksgerichtes, der Bezirkshauptmannschaft, Levst. (Nauk), DZ. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek