strpẹ́ti -ím, vb. pf. ertragen, aushalten; ne more s. brez njega, Cig.; s. kaj, C.; Nič se teže ne strpi, Nego vrsta lepih dni, Zv.; ni mogel strpeti, da bi ne rekel, er konnte sich nicht enthalten, es zu sagen, Cig.; s. se, sich enthalten, Mur., C.; nisem se mogel dalje strpeti, Cig.
Dostopnost
Dostopnost