suhótən -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.-C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken (fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).