šènt šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. (Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent (adj.).
Dostopnost
Dostopnost