škrìc škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; prim.stvn. scurz, kurz, nem.Schurz, Mik. (Et.).



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek