tépsti tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.-C., Z., kajk.-Valj. (Rad).