tǫ̑g tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.-Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid (Goriš.), Kor.-Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog (nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.-Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
Dostopnost
Dostopnost