1. trẹ́pati trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, Mur., Cig., Jan., Mik., Polj.; moj zoprnik z očmi treplje na-me, Dalm.; — 2) zittern, Alas., M.; bati se ino trepati, Bas.; prim. trepetati. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek