ulómiti -lǫ́mim, vb. pf. 1) abbrechen; vejo, kos kruha u.; — u. se, abbrechen (intr.); veja se je ulomila; — 2) aufbrechen, erbrechen, Cig., Jan., M.; u. vrata; — brechen: u. si vrat, sich das Genick brechen; u. se, brechen (intr.), Cig.; led se je ulomil, Cig.; — ulomljeno število, gebrochene Zahl, Cel. (Ar.).
Dostopnost
Dostopnost