umẹ̑tẹłən -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek