uničeváti -ȗjem, vb. impf. ad uničiti; vernichten, Cig., Jan., nk.; — annullieren, Cig.; — u. se, sich zugrunde richten, sich vernichten; — sich aufheben: dva nasprotna istoimenska izraza se uničujeta, Cel. (Ar.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek