uréči uréčem, vb. pf. 1) bestimmen, festsetzen: u. dan, kraj, Cig.; urečen dan, SlN.; — 2) beschreien, behexen (mit Worten, durch den Blick), Habd.-Mik., Cig., Jan., Hal.-C., Tolm.-Erj. (Torb.), BlKr.; živina se ureče, ako n. pr. hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne omenivši Boga, Tolm.-Erj. (Torb.); — u. komu, u. koga, C.
Dostopnost
Dostopnost