utę́gniti -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
Dostopnost
Dostopnost