utòr -ǫ́ra, m. 1) zareza pri dogah, v katero se vstavlja dno sodu, keblu itd., die Nuth, der Gergel, Mik., Soška in Ipavska dol.-Erj. (Torb.), Dol., BlKr.; — 2) on del keblovega, sodovega oboda, ki strči nad dnom, der Frosch, Rib.-M., Soška in Ipavska dol.-Erj. (Torb.); prijeti sod za utore, Dol.; — prim. otor.
Dostopnost
Dostopnost