vȃdlja f. 1) die Wette, Mur., Št.-Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.-Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).