vẹ́šča f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.-Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.-Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.-M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
Dostopnost
Dostopnost