vrhǫ̑vəc -vca, m. 1) = gornik 2), der Berghold, der Weinbauer, C.; — der Bewohner eines Berggipfels, der Kogler, Jarn.; — 2) deblo pri vrhu, Savinska dol.; — 3) die obere Thürschwelle, Cerkno (Goriš.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek