zahóditi -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.-Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.