zaklę̑tva f. 1) die Verwünschung, Z.; — v zakletvi biti, im Fluche sein, Dalm.-C.; — 2) = zakletev 2), der Flucheid, Cig., Jan.; — 3) die Verschwörung, ZgD. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek